-
1 compound
I 1. adjective(composed of a number of parts: a compound substance.) sestavljen2. noun(a substance, word etc formed from two or more elements: The word racetrack is a compound; chemical compounds.) sestavljenka; zmes; spojinaII noun(a fenced or walled-in area, eg round a factory, school etc.) ograjen prostor* * *I [kəmpáund]1.transitive verbsestaviti, sestavljati; pomešati; poravnati, izplačati;2.intransitive verbjuridically to compound a felony — umakniti tožbo za odškodninoII [kɔmpaund]adjectivesestavljen, zloženmedicine compound fracture — komplicirani zlommusic compound interval — interval, večji od oktavegrammar compound noun — zloženkazoology compound eye — mrežasto okoarchitecture compound pillar — snopasti steberIII [kɔmpaund]nounmešanica, zmes; grammar sestavljenka; ograjeni prostor okrog poslopja
См. также в других словарях:
stebèr — brà tudi stèber bra [tǝb] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) 1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi: postaviti, sezidati steber; streho so naslonili na stebre; betonski, lesen, železen steber; okrogel, štirioglat steber; vitki stebri iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snôpast — a o prid. (ó) podoben snopu: snopast pramen svetlobe ♦ um. snopasti steber v gotski arhitekturi steber s polstebri okrog pravokotnega jedra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
